Izgubo zoba sprva pogosto doživljamo predvsem kot estetsko težavo. Vendar lahko praznina v zobnem nizu sčasoma vpliva na žvečenje, položaj preostalih zob in stanje čeljustne kosti. Dobra novica je, da danes obstaja več možnosti za nadomestitev izgubljenega zoba, prava izbira pa je mogoča šele po temeljitem pregledu.
Izgubo zoba sprva pogosto doživljamo predvsem kot estetsko težavo. Vendar lahko praznina v zobnem nizu sčasoma vpliva na žvečenje, položaj preostalih zob in stanje čeljustne kosti. Dobra novica je, da danes obstaja več možnosti za nadomestitev izgubljenega zoba, prava izbira pa je mogoča šele po temeljitem pregledu.
Posamezen zob lahko manjka zaradi kariesa, napredovale bolezni dlesni, poškodbe ali neuspešnega predhodnega zdravljenja. Če se nahaja v zadnjem delu čeljusti in pri nasmehu ni viden, lahko hitro pomislimo, da z njegovim nadomeščanjem še lahko počakamo. Prav to je ena najpogostejših zmot: vsak zob sodeluje pri porazdelitvi sil med žvečenjem ter pri ohranjanju pravilnega ugriza in stabilnosti celotnega zobnega niza.
Ko zob manjka, sosednji zobje nimajo več enake opore. Sčasoma se lahko nagnejo proti praznemu prostoru, zob iz nasprotne čeljusti pa se lahko postopoma pomakne, ker nima več naravnega stika. Do teh sprememb pri različnih osebah pride različno hitro, vendar se lahko sčasoma sprva preprostejša situacija spremeni v zahtevnejši poseg pri poznejšem nadomeščanju manjkajočega zoba.
Tudi nevidna praznina vpliva na način žvečenja
Mnogi se zaradi manjkajočega zoba nezavedno prilagodijo tako, da začnejo hrano večinoma žvečiti na drugi strani. Sprva to morda ne povzroča večjih težav, vendar lahko dolgotrajna neenakomerna obremenitev dodatno obremeni preostale zobe in žvečne mišice. Če manjka več zob, se pogosto zoži tudi izbor hrane: tršim živilom se izogibamo, hrano režemo na vse manjše koščke, obrok pa ni več tako sproščen del dneva.
Izguba zob vpliva tudi na družabno življenje. Osebe, ki jim manjka sprednji zob, pogosto skrivajo nasmeh, se izogibajo fotografiranju ali si med govorjenjem z roko zakrivajo usta. Svetovna zdravstvena organizacija popolno izgubo zob opisuje kot stanje, ki lahko omejuje vsakodnevno delovanje, povzroča psihološko stisko in negativno vpliva na družabno življenje. Zato nadomestitev izgubljenih zob ni le vprašanje videza, temveč kakovosti vsakdanjega življenja..
Kaj se zgodi s kostjo po izgubi zoba?
Korenina naravnega zoba prenaša sile žvečenja na čeljustno kost. Po odstranitvi zoba tega dražljaja ni več, zato se kost na območju, kjer je bil zob, začne postopoma zmanjševati. Najhitrejše in največje spremembe se pojavijo v prvih mesecih. Na obseg in hitrost teh sprememb dodatno vplivajo splošno zdravstveno stanje, stanje dlesni, mesto izgubljenega zoba, kajenje in drugi dejavniki.
To pa ne pomeni, da implantata po daljšem obdobju brez zob ni mogoče vstaviti. Pred začetkom zdravljenja je zato treba natančno oceniti količino in kakovost kosti. To se opravi s pomočjo 3D-rentgenskega posnetka. V nekaterih primerih je implantat mogoče vstaviti brez dodatnih postopkov, v drugih pa je potrebna dograditev kosti ali drugačen načrt zdravljenja. Zato odločitve ni mogoče sprejeti na podlagi fotografije, cene, ki je objavljena na spletu, ali izkušnje druge osebe, temveč na podlagi kliničnega pregleda in radiološke diagnostike.
Most ali implantat – kako izbrati pravo rešitev?
Ko manjka en zob, sta najpogostejši fiksni rešitvi zobni mostiček ali implantat. Obe možnosti lahko povrneta funkcijo žvečenja in naraven videz nasmeha, vendar se razlikujeta po načinu izvedbe, trajanju zdravljenja in vplivu na sosednje zobe.
Zobni mostiček se opira na zoba, ki sta na obeh straneh praznine. Da lahko nosita mostiček, je treba oba zoba obrusiti in prekriti s prevlekama. Takšna rešitev je lahko smiselna, če sta zoba že precej poškodovana, imata velike zalivke ali bi ju bilo zaradi zaščite tako ali tako treba oskrbeti s protetičnima prevlekama. Če pa sta sosednja zoba popolnoma zdrava, je njuno brušenje pomembna pomanjkljivost, ki jo je treba vzeti v poštev.
Zobni implantat nadomesti korenino izgubljenega zoba in služi kot samostojna opora za novo zobno prevleko. Njegova prednost je, da sosednjih zob ni treba brusiti, vendar zdravljenje zahteva zadostno količino in kakovost čeljustne kosti ter čas za celjenje.
Ni ene rešitve, ki bi bila najboljša za vsakega pacienta. Odločitev med mostičkom in implantatom se sprejme po pregledu zob in dlesni, analizi posnetkov ter oceni stanja sosednjih zob in čeljustne kosti. Cilj ni le zapolniti praznine, temveč izbrati rešitev, ki bo dolgoročno ohranila funkcijo in zdravje celotnega zobnega niza.
Prvi pregled prinese odgovor, ki ga iskanje po spletu ne more
Najpomembnejši korak ni vnaprej izbrati posega, temveč ugotoviti, zakaj je zob izgubljen in v kakšnem stanju so preostali zobje, dlesni in čeljustna kost. Če je vzrok parodontalna bolezen, je najprej treba umiriti vnetje. Če so med preostalimi zobmi takšni, ki jih je še mogoče ohraniti, jih je treba vključiti v načrt zdravljenja. Šele po opravljeni diagnostiki je mogoče primerjati različne možnosti zdravljenja, trajanje postopka, način vzdrževanja in skupne stroške.
Prav zato v stomatološki ordinaciji Smile Studio iz Reke zdravljenja ne začnejo z obljubami, temveč s pregledom in jasnim načrtom. V Smile Studiu ocena stanja vključuje pogovor s pacientom, pregled ustne votline, analizo posnetkov in predlog zdravljenja, prilagojenega dejanskemu stanju.
Izguba zoba ni razlog za nelagodje, je pa znak, da je vredno ukrepati. Prej ko se stanje oceni, lažje je ohraniti preostale zobe, preprečiti neželene premike in izbrati rešitev, ki bo povrnila občutek varnosti pri žvečenju, govorjenju in nasmehu. Včasih bo to implantat, drugič mostiček, včasih pa drugačna kombinacija – vendar se najboljši rezultat začne s pravočasno odločitvijo, da praznine ne bomo več preprosto spregledali.
